Alzheimerjeva bolezen pri ženskah: zakaj se dolgoživost začne veliko prej, kot mislimo

Navdih: dr. Lisa Mosconi

Pri dolgoživosti pogosto govorimo o mišicah, srčno-žilnem zdravju, prehrani, gibanju. O možganih pa večinoma takrat, ko začne iti nekaj narobe.
Dr. Lisa Mosconi jasno pokaže, da je to ena največjih napak sodobnega razumevanja zdravja – še posebej pri ženskah.

Alzheimerjeva bolezen ni bolezen starosti.
Pri ženskah je bolezen srednjih let.

Zakaj Alzheimerjeva bolezen nesorazmerno prizadene ženske

Statistika je jasna in neprijetna:

• približno 2/3 bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo so ženske,
• daljša življenjska doba tega ne pojasni v celoti.

Ključni razlog, kot poudari Mosconi, je hormonski prehod, predvsem perimenopavza in menopavza, ki nista le reproduktivni, temveč temeljni možganski dogodek.

Estrogen ni »ženski hormon« v ozkem smislu. Je:

• ključen za energijsko presnovo možganov,
• zaščitni dejavnik za sinapse in nevroplastičnost,
• pomemben regulator vnetnih in imunskih procesov v možganih.

Ko raven estrogena začne nihati in nato upadati, se možgani znajdejo v energetski krizi. In ta se začne 10–20 let pred prvimi simptomi demence.

Menopavza kot prelomnica za možgane

Ena najmočnejših tez dr. Lise Mosconi je:

Menopavza ni konec nečesa – je preoblikovanje možganov.

V tem obdobju se lahko pojavijo:

• motnje spanja,
• možganska megla,
• tesnoba ali nihanja razpoloženja,
• težave s koncentracijo in spominom.

To niso »normalni znaki staranja«, temveč signali, da se možgani prilagajajo novemu hormonskemu okolju.

In prav tukaj se začne ali prepreči dolgoročno tveganje za nevrodegenerativne bolezni.

Vloga HRT - brez ideologije, z znanostjo

Mosconi v pogovoru zavzame zelo uravnoteženo, neideološko stališče do hormonskega nadomestnega zdravljenja (HRT):

• ni za vsako žensko,
• ni čudežna rešitev,
• a v pravem času, pri pravih ženskah, lahko pomeni pomembno zaščito za možgane.

Ključna je ideja »timing hypothesis«:

• HRT ima potencialne koristi, če se uvede v perimenopavzi ali zgodnji menopavzi,
• kasneje v življenju lahko koristi izzvenijo ali se celo obrnejo.

Za Longevity filozofijo je to pomembno sporočilo: čas je pomembnejši od intenzivnosti posega.

Genetika ni usoda

Da, gen APOE4 povečuje tveganje za Alzheimerjevo bolezen.
A Mosconi jasno poudari:

• genetika ni diagnoza,
• življenjski slog ima ogromen vpliv, zlasti pri ženskah.

Zanimivo: hormonski status vpliva tudi na to, kako se genetsko tveganje izrazi. To pomeni, da je skrb za možgane v srednjih letih ena najmočnejših oblik preventive – ne glede na gene.

Kaj lahko ženske naredimo že danes

Iz pogovora izhaja zelo jasna usmeritev, ki se popolnoma ujema s filozofijo Longevity Travel:

Dolgoživost možganov se gradi v vsakdanjem ritmu življenja.

Ključni stebri:

• spanje (najmočnejši naravni “detox” možganov),
• gibanje (zlasti aerobna vadba in vadba moči),
• prehrana za možgane (mediteranski vzorec, stabilna glukoza),
• obvladovanje stresa,
• mentalna in socialna stimulacija.

Ne kot dodatki na seznamu opravil, temveč kot način življenja.

Zakaj je to pomembno za Longevity Travel

Pri Longevity Travel ne razumemo počitnic kot pobega, temveč kot priložnost za reset:

• ritma,
• spanja,
• živčnega sistema,
• miselnega prostora.

Okolja, kot je Grčija, tišina otokov, počasni dnevi, gibanje v naravi, kakovostna prehrana in odsotnost stalnih dražljajev, niso luksuz - so biološka potreba možganov.

Za ženske v srednjih letih pa še toliko bolj.

Moj naslednji korak: BrainTrip in meritev možganov

Ta pogovor me ni pustil ravnodušne.
Če v Longevity Travel spodbujamo ljudi, da merijo telo, gibanje, spanje in metabolizem, potem je logično vprašanje: kdaj izmerimo možgane?

Zato sem se odločila za BrainTrip meritev - elektrofiziološko merjenje kognitivnih procesov z napredno qEEG tehnologijo. Ne iz radovednosti, ampak iz istega razloga, kot hodim na telesne analize: ker verjamem, da je dolgoročno zdravje stvar podatkov in zgodnjih signalov, ne čakanja na simptome.

Moram priznati, da sem bila v času čakanja na rezultate kar malce v strahu. Potem pa je bilo vse v redu. Meritev je pokazala rezultat 87 točk, kar sodi v referenčno območje in po strokovni razlagi kaže na nadpovprečno dobro kognitivno zdravje.
Še pomembneje: niso zaznali elektrofizioloških znakov, ki bi kazali na nevrodegenerativne spremembe.

To ne pomeni, da smo “končali”.
Pomeni pa, da smo dobili izhodiščno točko.

V svetu dolgoživosti je to morda najpomembnejša valuta: ne popoln rezultat, temveč baseline, ki ga lahko spremljaš skozi leta.

Meritve priporočajo ponovitev na 12–24 mesecev, kar je zame popolnoma logično. Tako kot spremljam telesno sestavo, VO₂max ali spanje, bom od zdaj naprej spremljala tudi možgansko vitalnost.

Zakaj to delim

Ne zato, ker bi morali vsi takoj na meritve.
Ampak zato, ker verjamem, da se paradigma spreminja.

Možgani niso nekaj, o čemer začnemo razmišljati pri 70.
Pri ženskah, kot poudarja tudi dr. Lisa Mosconi, se ključne spremembe začnejo v srednjih letih - v obdobju, ko smo najbolj aktivne, ustvarjalne in pogosto tudi najbolj obremenjene.

Zame je ta korak pomenil:

• potrditev, da to, kar počnem (gibanje, spanje, prehrana, mentalna higiena), deluje,
• in hkrati opomnik, da je dolgoživost proces spremljanja, ne enkratna odločitev.

Longevity kot potovanje – tudi za možgane

Ko govorimo o Longevity Travel, ne govorimo le o destinacijah.
Govorimo o tem, da si vzamemo čas:

• za reset živčnega sistema,
• za globok spanec,
• za gibanje,
• za miselni prostor.

Možgani potrebujejo enako skrb kot telo.
Morda še bolj.

Zato verjamem, da bo v prihodnjih letih povsem normalno, da bomo poleg wellness retreatov in telesnih analiz v svoje življenje vključili tudi meritve kognitivnega zdravja. Ne iz strahu, temveč iz želje po jasnosti.

Moja izkušnja z BrainTrip je bila prav to: jasnost. In mir.

Dolgoživost ni nekaj, kar se zgodi na koncu življenja.
Začne se z vprašanjem, ki si ga zastavimo danes:
kako želim, da delujejo moji možgani čez 20 ali 30 let?

Sklepna misel

Največja vrednost pogovora z dr. Liso Mosconi ni v strahu pred Alzheimerjevo boleznijo, temveč v opolnomočenju.

Sporočilo je jasno:

Za svoje možgane lahko naredimo ogromno – in nikoli ni prezgodaj.

Dolgoživost ni projekt starosti.
Je odločitev srednjih let.